Taipei 101

Končno lep sončen dan in plan je dokaj enostaven. Taipei 101. Ker je plan, da bomo na stolpu do teme, si najprej ogledamo mesto, naletimo na nekaj parad, oz. bolj na vaje v parku, ki nam vzamejo kar nekaj časa, saj kar ne moremo od tam. Par ulic levo, malo desno, vmes kosilo in že je ura štiri. Zopet cela procedura skozi labirint trgovin (ampak tokrat že poznam rešitev uganke), najprej mimo Gucija, KC, .....in že smo tam. Dvigalo nas s hitrostjo 1010m/m popelje v 89 nadstropje cca 380m visoko, nato pa naprej peš v 91, kjer je odprta terasa z lepim razgledom na mesto.

Taipei

Sedaj mal tavamo po Taipeiu. Imamo res veliko časa, kupil smo še karte za matreo ( aka urbana), vozimo se z vsem kar nam pride naproti, busi, metro, clo kolesa lahko rentaš (žal samo v strogem centru). V bistvu se vsedemo gor na metro in pogledamo katera je zadnja postaja, na ta način smo se pripeljali do gondole, pol mal peš naprej po hribih do teme, pol pa na prvi avtobus nazaj v mesto.

Jiaoshi, Yilan county

Po nekaj dneh sestankovanja v Jaoshiju, nas je v ponedeljek organizator lepo presenetil, ter za vse tiste, ki smo še bili tam, organiziral pol dnevni izlet po Jaoshiju. Dobili smo svoj avtobus, samo za nas (VIP) so odprli muzej in nam dali vodiča, nas odpeljali v Traditional arts town, nas vozili z ladjico po reki, ter nas na koncu zopet odpeljali nazaj do hotela. Vreme sicer ni bilo najlepše ta tovrstne izlete, saj jih je kar nekaj bilo na prostem, a kljub temu smo se imeli super.

Ko smo tako počasi kobacali do železniške postaje, kupim karte, nakar mi prodajalec reče, da mi bo vlak odpeljal čez eno minuto. Uhhh, panika, odprejo nam posebno dvigalo, gremo kar čez pisarne, direkt do vlaka. To je bilo pa na knap. Peljemo se proti Taipei, kjer bomo ostal do odhoda domov. Plan je sicer bil, da pičimo še kam na juh, pa vreme ni ravno najboljše

Taichung

Pot nas je tokrat vodila nazaj proti severu, v mesto Taichung. Za razliko od Tainana je tukaj veliko manj templov, ter veliko več trgovin. Mesto je pravzaprav znano po poceni tehniki, hmmm, no o tem bi se dalo diskutirat. Taichung je tudi znano po lahki industriji, predvsem elektronike, hmm.. mogoče pred letu, tukaj so sedaj samo še trgovine. No ne glede na vse, je mesto dokaj čisto, ima malo več kot 1 mio prebivalcev in zelo slabo avtobusno povezavo, za razliko od ostalih mest do sedaj. Temperature so sedaj že dokaj znosne, tako kot včeraj, je bilo tudi danes okrog 26°C.

Tainan

Če smo do sedaj bili bolj v velikih mestih, smo sedaj že skoraj na podeželju. Tainan ima samo dobrih 700t prebivalcev, kar se že vidi takoj ko stopiš vanj. Kljub temu se vse sveti in šajna po ulici. Hrana ob cesti je tudi to zelo dobra in kar ne moreš mimo štantov z dobro hrano. Izbira hotelov na tem koncu je bolj boga in tudi standard neprimerno nižji, no so pa tud cene temu primerno nižje. Folk je ful prijazen, in ti res želijo pomagat, če srečah koga, ki govori angleško, te kar noče izpustit iz rok, sam, da lahko mal govori s tabo, sicer zgleda nimajo veliko šans govort v angleščini. Po mojem tud turistov v visoki sezoni tuki ni velik, zdaj izven sezone, mam pa občutek, kot da smo edini tujci v mestu.

Zuoying

Spet na poti. Tokrat na jug v tople kraje. 25°C je bilo tukaj na jugu in prvič sem hodil okrog v kratkih rokavih. Iz Taipea smo šli s hitrim vlakom cca 400km na jug v Zuoying, za kar smo porabili 1h in 46min, povprečena hitrost je bila okrog 300km/h. Od tam smo šli z metrojem na našo najbolj južno planirano točko Kaoshiung. Mesto ima 2,7 mio prebivalcev in je drugo največje v Taiwanu. Ljudje so ful prijazni, organizirani, skratka, vse štima. Sicer jim angleščina ni ravno domača, a se vse da zmenit. Hrana je pa odlična. McDonaldse smo že zamenjal za ulično hrano. Praktično za 2€, se najemo vsi. Hrana je zares pocen.

Taipei 101

Kar, zanimiv dan danes. Zjutraj najprej obilni zajtrk takoj potem pa pot pod noge. Iz hotela do stolpa Taipei 101 je slabe 4km, zato smo jo pičl kar peš, problem je samo v tem, ker je vmes enmiljondvestvodvejsettisočtristoeptnajst trgovin, mogoče kakšna več, zato smo po cca 2 urah hoje in cca 2km poti obupali in šli naprej raje z metrojem. To pa je bila brzina (1 min, mogoče dve), da se človek kar zjoka in zamisle zakaj sploh hodi. Ko pridem tja, je vhod viden verjetno tudi iz vesolja, notri pa pravi labirint iz trgovin, da prideš do dvigala, morš prehodih in it mimo vseh trgovin v poslopju včasih tudi po večkrat. Končno le prispemo ene tri al pa štiri nadstropja više, do še ene trgovine, na koncu pa blagajna, vrsta do dvigala gre pa tud čez trgovino. No ja, glede na to da je bil dons vrh 101 zaprt zaradi megle, niti nismo šli samo do 88, kjer je bilo še odprto, bomo šli en drug dan. Zdaj že poznamo pot do taprave trgovine. :) No od tam jo pičimo nazaj ko se že mrači, spet najprej peš, do nočnega marketa, spet en velik labirint ulic s trgovinami, tokrat vsaj bl lokalnimi, obilo hrane na ulici, tiste ta prave lokalne (tačke, glave, jeziki, ...sam ne vem od katere živali, mogoče clo boljš, da ne vem). No ko smo se tko spet zgubil, smo šli rajš na metro, ki nas je odpeljal, do glavne postaje, ki je na srečo blizu našega hotela. Kot pravijo rimljani, vsi metroji vodijo v naš hotel. Jutri pa s hitrim vlakom na jug.

Taiwan

Na sliki: Novosibirsk ponoči.

Cajt je že bil, da se spet mal odpravimo na pot. Tokrat na CIVL konferenco v Taiwan. Dons vam ne bom še težil z vsemi opisi poti. Let iz Munchan preko Pekinga in nato v Taipei, je bil obupno dolg, v glavnem ponoči. Zmatran sem kot kamen, ampak jutri že upam, da si bomo kaj ogledal. Temp. 14°C.

Še pot domov

Zadnji dan smo preživeli v raziskovanj Seattla in njegovih parkov. Tako smo odšli malo na štadion Seattle Marinersov, na ogled softball igrišča, kjer je trener Tjaši podaril tri žogice, da bo lahko pridno vadila tudi ob prihodu v Slovenijo.

Nadaljujemo na vadbišču za golf. 5$ za košarico žogic in pridno butamo po vadbišču. Ostane nam še veliko časa za sprehajanje in ogledovanje parkov in ostalih nemestnih znamenitosti kot so plaže, svetilniki, indijanska centri, ...
Dan odhoda domov pa so nam popestrili Blue Angelsi, ki nam na poti proti letališču vzamejo drgoceno uro časa, tako, da pridemo na letališče le dobro uro pred odhodom. Na srečo Air France zamuja 3 ure, tako, da ni panike. Moram pa pohvalit Air France sa sem danes (7.8.2010) dobil sporočilo, da let AF309 s 5.8. zamuja. HVALA! LOLBoeing, ostane na planu za drugič, Blue Angelsi pa to, ...So zasedl Boeingovo celotno letališče in verjetno celotno Seattelsko policijo, ki jo premorejo.
Na poti domov smo si ogledali še nekaj lokalnih znamenitosti Pariza, ....

Pacific coast

Port Angeles zapustimo še v jutranji megli, kot v kakšni grozlivki. Počasi se megla le skadi, in dan izgleda prav kičast. Ob enem od prvih postankov ob poti, Tjaša opazi beloglavega orla (dokaz spodaj), jipi, to pa je eleganca v letu. Bolj kot smo se bližali obali Pacifika, bolj oblačno je bilo in, ko le končno pridemo tja, je že tko mraz, da brez velurjev spet ne gre. Ob obali je na tone dreves, kamorkoli se obrneš jih vidiš. Kljub vsemu je pogled na obalo prečudovit. Dan hitro mine, a še preden se konča, gremo na turo skozi pragozd, saj mi je en domačin rekel, da bom skoraj sigurno lahko videl medvede. No teh nisem videl, sem pa videl veverico, če to kaj šteje. Zvečer se tako končno priguncamo v Aberdeen. Jutri pa dolga do Seattla in ogled Boeinga.