Moje poti

torek, 26. februar 2008

Za danes bi prav gotovo lahko rekli, slab začetek, dober konec. Zjutraj smo se odločili zamenjat avto. Napaka ! Po zajtrku se z Romanom odpraviva na letališče po večji avto. Nekje do 2 uro popoldan, se pravi po približno petih urah živciranja in pregovarjanja se le odpeljeva z Zafiro, ki upamo, da je vsaj malo večja in prostornejša od Doblota. Sporočim jutri, ko ugotovimo, ko bomo vanj stlačili vso prtljago. Vsekakor, nam je od tu naprej šlo vse po planu. Najprej gremo na Sugaf loaf moutain. Z dvema gondolama, se spraviš na približno 300m visok hrib, s katerega je prav lep razgled na mesto, Copacobano ter Jezusa, ki pa je bil danes zopet v oblakih. Pravzaprav, nam je bilo tu tako všeč, da smo bili tu kar dve uri. Današnja vročina pa je bila že bolj podobna Brazilski. Naslednja tačka, je bila Copacobana. Sam ker smo že lačni, gremo najprej na kosilo, oz. pozno kosilo, ma ja na večerjo. Pizza. Ampak kakšna, in kako so jo stregli. Vsakih par min. ti je zrezal košček in ti ga prinesel, da o sokovih sploh ne govorimo. Sproti zmeljejo vse kat ti paše. Ker je že tema, pade kopanje skoraj v vodo. Pa nima veze, gremo. Sami na Copaconabi, plaža prazna, morje tudi. Prava uživancija, valovi pa tudi do 3m, mogoče celo kaj več. Čeprav, morje ni užitno, tudi vonjave niso ne vem kaj, je bilo kopanje še vedno osvežujoče in sila zabavno.

nedelja, 24. februar 2008

Še kar Rio

Zjutraj se zbudimo krog 7 ure po lokalnem času, tako, da je pred nami zares cel dan uživanja v lokalnih lepotah. Dan se začne zares odlično, zajtrk v hotelu je prava paša za oči in usta. Najemo se vsi po vrsti, tak, da smo siti za cel dan. Hmmm, kam bi šli ? Jezus ! Ne je preveč oblačno. Kaj pa Corcovado ! Spet preveč oblačno. Izkaže se, da je kar nekaj odličnih punktov zanimivih le v lepem vremenu, zato tudi Copacobana odpade, sicer pa je menda ful lepših in boljših plaž. A kaj ko je le ena Copacobana. Kljub temu, da smo bili cel dan na nogah nismo videli nite ene od teh znamenitostih, zato smo pa šli v ZOO, ki ni nič posebnega, še celo pod povprečjem. Sledi zanimiv spredoh po parku in obisk Maracane. OPA. Popoldan igrajo nogomet, že ob 12 pa je bilo tam vse polno, petarde, rakate, policajev, da te kap. Štadion postane zanimiv šele ko se mu čisto približaš, šele takrat vidiš njegovo veličino. Karte na črnem trgu ponuja vsak drugi, tako, da imamo stalno nekoga ob sebi. Mi se ne damo in že kar malo pod pritiskom, počasi zapustimo štadion, in gremo na kosilo. Damjan nas napoti v Catete v Japonsko restavracijo. Menda naj bi bila dobra. Pa je tud bila. Najprej rabiš par minut, da napašeš oči, nato par min. da v samopostrežni izbereš par sušijev, par rakcev, solato, ..To kar mečeš na krožnik, vse kar ti izgleda cool, ti pristane gor. Zanimiv je način obračunavanja. Nabereš vse kar hočeš, enotna ceno za kg pa je 36 $B (12€). Če preveč mečeš, maš prav hitro ene 1/2 kg na krožniku. Sprehodimo se še po Catetah, ki so sicer umazane a po svoje zanimive. Počasi gremo še v bazen in na pijačo. Jutri pa naprej. Vreme izgleda, kar mal bogo, upam le, da bo naslednje dni bolje.

Rio de Jenairo

Štart zgodaj zjutraj od doma, približno ob 2. Z avtom do Benetk od tam z avionom do Madrida, in od tam na našo končno destinacijo Rio. 10 ur v zraku nam pobere kar nekaj moči, prav tako, nezanimivi TV program na avionu, tako, da mukoma dočakamo pristanek v poznih večernih urah v Riu. Zaradi naše malenkosti smo ob avto, zato sledi lov za avtom za šest oseb. Po nekaj urah uspemo dobiti Doblota, ki pa po prostornosti ne blesti, zato jutri znova v akcijo za kaj večjim. Hotel, smo sicer dobili, a ne po Damjanovih navodilih, temveč bolj z ihto in slabo voljo. Tudi tukaj je že kar pozna ura, zato bo treba nafilat baterije za jutrišnji dan. Ogled Ria.




petek, 22. februar 2008

Brazilija vabi

Prišel je čas slovesa. Jutri zgodaj zjutraj štartamo v Brazilijo, bolj točno v Rio, kamor gremo zopet zganjat turizem in mešat zrak. Zrak mislimo mešat kar s padali (upam vsaj). Po hudih kolobocija v zadnjem mesecu, smo žal izgubili kar tri potnike, enega vsem pridobili, tako, da nas gre sedaj šest. Vsem, ki ne morete iti z nami, vsaj držite pesti in navijajte za nas, mi bomo pa za vas. Upam, da se vam bomo vmes lahko čim večkrat javili.