Še pot domov

Zadnji dan smo preživeli v raziskovanj Seattla in njegovih parkov. Tako smo odšli malo na štadion Seattle Marinersov, na ogled softball igrišča, kjer je trener Tjaši podaril tri žogice, da bo lahko pridno vadila tudi ob prihodu v Slovenijo.

Nadaljujemo na vadbišču za golf. 5$ za košarico žogic in pridno butamo po vadbišču. Ostane nam še veliko časa za sprehajanje in ogledovanje parkov in ostalih nemestnih znamenitosti kot so plaže, svetilniki, indijanska centri, ...
Dan odhoda domov pa so nam popestrili Blue Angelsi, ki nam na poti proti letališču vzamejo drgoceno uro časa, tako, da pridemo na letališče le dobro uro pred odhodom. Na srečo Air France zamuja 3 ure, tako, da ni panike. Moram pa pohvalit Air France sa sem danes (7.8.2010) dobil sporočilo, da let AF309 s 5.8. zamuja. HVALA! LOLBoeing, ostane na planu za drugič, Blue Angelsi pa to, ...So zasedl Boeingovo celotno letališče in verjetno celotno Seattelsko policijo, ki jo premorejo.
Na poti domov smo si ogledali še nekaj lokalnih znamenitosti Pariza, ....

Pacific coast

Port Angeles zapustimo še v jutranji megli, kot v kakšni grozlivki. Počasi se megla le skadi, in dan izgleda prav kičast. Ob enem od prvih postankov ob poti, Tjaša opazi beloglavega orla (dokaz spodaj), jipi, to pa je eleganca v letu. Bolj kot smo se bližali obali Pacifika, bolj oblačno je bilo in, ko le končno pridemo tja, je že tko mraz, da brez velurjev spet ne gre. Ob obali je na tone dreves, kamorkoli se obrneš jih vidiš. Kljub vsemu je pogled na obalo prečudovit. Dan hitro mine, a še preden se konča, gremo na turo skozi pragozd, saj mi je en domačin rekel, da bom skoraj sigurno lahko videl medvede. No teh nisem videl, sem pa videl veverico, če to kaj šteje. Zvečer se tako končno priguncamo v Aberdeen. Jutri pa dolga do Seattla in ogled Boeinga.

U.S.A.

Ne vem sicer kako se imate doma, a tukaj postaja prekleto mraz. Še dobre da smo s seboj vlekl velurje in dolge hlače, sicer bi zmrznil.
Dopoldan smo si ogledal jug otoka in šli v FUCA park. Les leži po plažah kot za hec, videl smo kače, tjulne, gromozanske meduze, srne, ...tuki je prava divjina, ampak odklop pa je. Glede na to, da so razdalje dokaj kratke, večino stvari je od Victorie oddaljene 50 do 70 km, smo si lahko ogledal kar nekaj stvari, prehodil, kar nekaj plaž in upam, da tudi veliko videli. Sicer je sam otok po sebi ogromen, in za kaj več bi verjetno potreboval mesec ali pa še več.
Popoldan je bila zopet parada, in koncert na vodi, folka da te kap, večino cest v mestu pa zaprtih, tko, da smo se bolj s težavo prebijal po ulicah. Zvečer pa sledi še 90min vožnje s trajektom nazaj v U.S.A. Še dobro, da smo šli, ker je eno rundo pred nami en padu v vodi in so ble ful zamude. No mi smo čez prišli srečno.

Canada

Potovanje po Ameriki se je preselilo v Kanado. Zaradi izredno dobre pokritosti z netom sem svoje poste mal prestavil. Sicer pa smo šli direkt v British Columbio v Golden, kjer so imeli Kanadčani svoje državno prvenstvo. Pokrajna je zares neverjetna, reke, gore, mušiče, komarji, ...jap. Živali smo mal skompenzirali s pokrajno in bilo je odlično. Letenje je bilo super, čeprav niti približno s tistim, kar smo imeli v Chelanu, pa, kljub vsemu sem odletel skoraj cel task s prvo skupino, saj je konkurenca zares slaba.Iz Goldna smo šli proti Vancouvru, z miljon postanki na poti, nekak nam je uspelo, čeprav mesto samo po sebi niti ni vredno večjega postanka, zato smo se pospravili v Victorio, ki jo vsi tako upevajo. 2h vožnje s trajektom na Vancouver island izgleda prav pravljično. Ko prispemo v Nanaimo, niti nisem več tako prepričan o lepotah Victorie, no bolj kot smo šli proti jugu otoka lepši je bil. Popoldan nam končno tudi uspe priti v Victorio, in mesto je res lepo. Jutri gremo še mal po plažah, nato pa imamo ob 19:30 trajekt nazaj v Ameriko v Port Angeles. Če bo taka kontrola carine kot za v Kanado, potem se nam obeta huda kontrola.Golden, BC, KanadaVancouver, BC, KanadaVictoria, Vancouver island, Kanada