Jiaoshi, Yilan county

Po nekaj dneh sestankovanja v Jaoshiju, nas je v ponedeljek organizator lepo presenetil, ter za vse tiste, ki smo še bili tam, organiziral pol dnevni izlet po Jaoshiju. Dobili smo svoj avtobus, samo za nas (VIP) so odprli muzej in nam dali vodiča, nas odpeljali v Traditional arts town, nas vozili z ladjico po reki, ter nas na koncu zopet odpeljali nazaj do hotela. Vreme sicer ni bilo najlepše ta tovrstne izlete, saj jih je kar nekaj bilo na prostem, a kljub temu smo se imeli super.

Ko smo tako počasi kobacali do železniške postaje, kupim karte, nakar mi prodajalec reče, da mi bo vlak odpeljal čez eno minuto. Uhhh, panika, odprejo nam posebno dvigalo, gremo kar čez pisarne, direkt do vlaka. To je bilo pa na knap. Peljemo se proti Taipei, kjer bomo ostal do odhoda domov. Plan je sicer bil, da pičimo še kam na juh, pa vreme ni ravno najboljše

Taichung

Pot nas je tokrat vodila nazaj proti severu, v mesto Taichung. Za razliko od Tainana je tukaj veliko manj templov, ter veliko več trgovin. Mesto je pravzaprav znano po poceni tehniki, hmmm, no o tem bi se dalo diskutirat. Taichung je tudi znano po lahki industriji, predvsem elektronike, hmm.. mogoče pred letu, tukaj so sedaj samo še trgovine. No ne glede na vse, je mesto dokaj čisto, ima malo več kot 1 mio prebivalcev in zelo slabo avtobusno povezavo, za razliko od ostalih mest do sedaj. Temperature so sedaj že dokaj znosne, tako kot včeraj, je bilo tudi danes okrog 26°C.

Tainan

Če smo do sedaj bili bolj v velikih mestih, smo sedaj že skoraj na podeželju. Tainan ima samo dobrih 700t prebivalcev, kar se že vidi takoj ko stopiš vanj. Kljub temu se vse sveti in šajna po ulici. Hrana ob cesti je tudi to zelo dobra in kar ne moreš mimo štantov z dobro hrano. Izbira hotelov na tem koncu je bolj boga in tudi standard neprimerno nižji, no so pa tud cene temu primerno nižje. Folk je ful prijazen, in ti res želijo pomagat, če srečah koga, ki govori angleško, te kar noče izpustit iz rok, sam, da lahko mal govori s tabo, sicer zgleda nimajo veliko šans govort v angleščini. Po mojem tud turistov v visoki sezoni tuki ni velik, zdaj izven sezone, mam pa občutek, kot da smo edini tujci v mestu.

Zuoying

Spet na poti. Tokrat na jug v tople kraje. 25°C je bilo tukaj na jugu in prvič sem hodil okrog v kratkih rokavih. Iz Taipea smo šli s hitrim vlakom cca 400km na jug v Zuoying, za kar smo porabili 1h in 46min, povprečena hitrost je bila okrog 300km/h. Od tam smo šli z metrojem na našo najbolj južno planirano točko Kaoshiung. Mesto ima 2,7 mio prebivalcev in je drugo največje v Taiwanu. Ljudje so ful prijazni, organizirani, skratka, vse štima. Sicer jim angleščina ni ravno domača, a se vse da zmenit. Hrana je pa odlična. McDonaldse smo že zamenjal za ulično hrano. Praktično za 2€, se najemo vsi. Hrana je zares pocen.

Taipei 101

Kar, zanimiv dan danes. Zjutraj najprej obilni zajtrk takoj potem pa pot pod noge. Iz hotela do stolpa Taipei 101 je slabe 4km, zato smo jo pičl kar peš, problem je samo v tem, ker je vmes enmiljondvestvodvejsettisočtristoeptnajst trgovin, mogoče kakšna več, zato smo po cca 2 urah hoje in cca 2km poti obupali in šli naprej raje z metrojem. To pa je bila brzina (1 min, mogoče dve), da se človek kar zjoka in zamisle zakaj sploh hodi. Ko pridem tja, je vhod viden verjetno tudi iz vesolja, notri pa pravi labirint iz trgovin, da prideš do dvigala, morš prehodih in it mimo vseh trgovin v poslopju včasih tudi po večkrat. Končno le prispemo ene tri al pa štiri nadstropja više, do še ene trgovine, na koncu pa blagajna, vrsta do dvigala gre pa tud čez trgovino. No ja, glede na to da je bil dons vrh 101 zaprt zaradi megle, niti nismo šli samo do 88, kjer je bilo še odprto, bomo šli en drug dan. Zdaj že poznamo pot do taprave trgovine. :) No od tam jo pičimo nazaj ko se že mrači, spet najprej peš, do nočnega marketa, spet en velik labirint ulic s trgovinami, tokrat vsaj bl lokalnimi, obilo hrane na ulici, tiste ta prave lokalne (tačke, glave, jeziki, ...sam ne vem od katere živali, mogoče clo boljš, da ne vem). No ko smo se tko spet zgubil, smo šli rajš na metro, ki nas je odpeljal, do glavne postaje, ki je na srečo blizu našega hotela. Kot pravijo rimljani, vsi metroji vodijo v naš hotel. Jutri pa s hitrim vlakom na jug.

Taiwan

Na sliki: Novosibirsk ponoči.

Cajt je že bil, da se spet mal odpravimo na pot. Tokrat na CIVL konferenco v Taiwan. Dons vam ne bom še težil z vsemi opisi poti. Let iz Munchan preko Pekinga in nato v Taipei, je bil obupno dolg, v glavnem ponoči. Zmatran sem kot kamen, ampak jutri že upam, da si bomo kaj ogledal. Temp. 14°C.

Še pot domov

Zadnji dan smo preživeli v raziskovanj Seattla in njegovih parkov. Tako smo odšli malo na štadion Seattle Marinersov, na ogled softball igrišča, kjer je trener Tjaši podaril tri žogice, da bo lahko pridno vadila tudi ob prihodu v Slovenijo.

Nadaljujemo na vadbišču za golf. 5$ za košarico žogic in pridno butamo po vadbišču. Ostane nam še veliko časa za sprehajanje in ogledovanje parkov in ostalih nemestnih znamenitosti kot so plaže, svetilniki, indijanska centri, ...
Dan odhoda domov pa so nam popestrili Blue Angelsi, ki nam na poti proti letališču vzamejo drgoceno uro časa, tako, da pridemo na letališče le dobro uro pred odhodom. Na srečo Air France zamuja 3 ure, tako, da ni panike. Moram pa pohvalit Air France sa sem danes (7.8.2010) dobil sporočilo, da let AF309 s 5.8. zamuja. HVALA! LOLBoeing, ostane na planu za drugič, Blue Angelsi pa to, ...So zasedl Boeingovo celotno letališče in verjetno celotno Seattelsko policijo, ki jo premorejo.
Na poti domov smo si ogledali še nekaj lokalnih znamenitosti Pariza, ....

Pacific coast

Port Angeles zapustimo še v jutranji megli, kot v kakšni grozlivki. Počasi se megla le skadi, in dan izgleda prav kičast. Ob enem od prvih postankov ob poti, Tjaša opazi beloglavega orla (dokaz spodaj), jipi, to pa je eleganca v letu. Bolj kot smo se bližali obali Pacifika, bolj oblačno je bilo in, ko le končno pridemo tja, je že tko mraz, da brez velurjev spet ne gre. Ob obali je na tone dreves, kamorkoli se obrneš jih vidiš. Kljub vsemu je pogled na obalo prečudovit. Dan hitro mine, a še preden se konča, gremo na turo skozi pragozd, saj mi je en domačin rekel, da bom skoraj sigurno lahko videl medvede. No teh nisem videl, sem pa videl veverico, če to kaj šteje. Zvečer se tako končno priguncamo v Aberdeen. Jutri pa dolga do Seattla in ogled Boeinga.

U.S.A.

Ne vem sicer kako se imate doma, a tukaj postaja prekleto mraz. Še dobre da smo s seboj vlekl velurje in dolge hlače, sicer bi zmrznil.
Dopoldan smo si ogledal jug otoka in šli v FUCA park. Les leži po plažah kot za hec, videl smo kače, tjulne, gromozanske meduze, srne, ...tuki je prava divjina, ampak odklop pa je. Glede na to, da so razdalje dokaj kratke, večino stvari je od Victorie oddaljene 50 do 70 km, smo si lahko ogledal kar nekaj stvari, prehodil, kar nekaj plaž in upam, da tudi veliko videli. Sicer je sam otok po sebi ogromen, in za kaj več bi verjetno potreboval mesec ali pa še več.
Popoldan je bila zopet parada, in koncert na vodi, folka da te kap, večino cest v mestu pa zaprtih, tko, da smo se bolj s težavo prebijal po ulicah. Zvečer pa sledi še 90min vožnje s trajektom nazaj v U.S.A. Še dobro, da smo šli, ker je eno rundo pred nami en padu v vodi in so ble ful zamude. No mi smo čez prišli srečno.

Canada

Potovanje po Ameriki se je preselilo v Kanado. Zaradi izredno dobre pokritosti z netom sem svoje poste mal prestavil. Sicer pa smo šli direkt v British Columbio v Golden, kjer so imeli Kanadčani svoje državno prvenstvo. Pokrajna je zares neverjetna, reke, gore, mušiče, komarji, ...jap. Živali smo mal skompenzirali s pokrajno in bilo je odlično. Letenje je bilo super, čeprav niti približno s tistim, kar smo imeli v Chelanu, pa, kljub vsemu sem odletel skoraj cel task s prvo skupino, saj je konkurenca zares slaba.Iz Goldna smo šli proti Vancouvru, z miljon postanki na poti, nekak nam je uspelo, čeprav mesto samo po sebi niti ni vredno večjega postanka, zato smo se pospravili v Victorio, ki jo vsi tako upevajo. 2h vožnje s trajektom na Vancouver island izgleda prav pravljično. Ko prispemo v Nanaimo, niti nisem več tako prepričan o lepotah Victorie, no bolj kot smo šli proti jugu otoka lepši je bil. Popoldan nam končno tudi uspe priti v Victorio, in mesto je res lepo. Jutri gremo še mal po plažah, nato pa imamo ob 19:30 trajekt nazaj v Ameriko v Port Angeles. Če bo taka kontrola carine kot za v Kanado, potem se nam obeta huda kontrola.Golden, BC, KanadaVancouver, BC, KanadaVictoria, Vancouver island, Kanada