Rotorua

Pa ja, smo pa šli in proti večeru prispeli v majhno odročno mestece Rotorua. Slovi po vročih termalih vrelcih, vročih blatnih kopeli ter menda po najtanjši zemeljski skorji, kar pomeni, da je tu veliko podzemne aktivnosti. Menda pride na vsakih nekaj let, do manjših izburhov večje količine pare, manjšh potresov, mislim pa da prav vulkanske aktivnosti tu ni, čeprav je okrog kar nekaj vulkanskih hribov. Zjutraj imamo srečo , da pridemo na mestni sejem, ki je le dvakrat mesečno in kitajske robe je tu res na pretek, žal kakšne bolj originalne bolj malo, tko, da je za kakšno kitovo kost potrebno prav malo povprašat, pa še prepovedane so. Spominkov, da glava peče, so pa cene tukaj neprimerno boljše kot v Aucklandu, res pa je tudi, da ko smo šli v Te Puia gejzir, kjer tudi izdelujejo ročno izdelane kipce, imajo cene, da te kap, tko da nič spominkov tukaj, smo najdl boljše cene drugje. Glede na to, kako vse skupaj lepo izgleda, pa ima vse skupaj eno slabo stran. Vonj. Če si hočete predstavljati, kako tu diši(smrdi), naredite naslednje, skuhajte nekaj jajc, počakajte kakšen mesec ali dva, po možnosti, naj bodo jajca izpostavljena sopari in soncu, ko boste prepričani, da so pretpeli dovolj jih olupite in povohajte čisto od blizu, nič hudega če boste bruhali. Dovolj receptov. Popoldne, se odpravimo na še eno lokacijo, ki si jo močno želim videti, to so barvasta jezera pri Waiotapu, kakšnih 30 km iz Rotorue, žal pa ko prispemo na kraj, je park že zaprt, zato ta obisk prestavimo na jutri.