Za danes bi prav gotovo lahko rekli, slab začetek, dober konec. Zjutraj smo se odločili zamenjat avto. Napaka ! Po zajtrku se z Romanom odpraviva na letališče po večji avto. Nekje do 2 uro popoldan, se pravi po približno petih urah živciranja in pregovarjanja se le odpeljeva z Zafiro, ki upamo, da je vsaj malo večja in prostornejša od Doblota. Sporočim jutri, ko ugotovimo, ko bomo vanj stlačili vso prtljago. Vsekakor, nam je od tu naprej šlo vse po planu. Najprej gremo na Sugaf loaf moutain. Z dvema gondolama, se spraviš na približno 300m visok hrib, s katerega je prav lep razgled na mesto, Copacobano ter Jezusa, ki pa je bil danes zopet v oblakih. Pravzaprav, nam je bilo tu tako všeč, da smo bili tu kar dve uri. Današnja vročina pa je bila že bolj podobna Brazilski. Naslednja tačka, je bila Copacobana. Sam ker smo že lačni, gremo najprej na kosilo, oz. pozno kosilo, ma ja na večerjo. Pizza. Ampak kakšna, in kako so jo stregli. Vsakih par min. ti je zrezal košček in ti ga prinesel, da o sokovih sploh ne govorimo. Sproti zmeljejo vse kat ti paše. Ker je že tema, pade kopanje skoraj v vodo. Pa nima veze, gremo. Sami na Copaconabi, plaža prazna, morje tudi. Prava uživancija, valovi pa tudi do 3m, mogoče celo kaj več. Čeprav, morje ni užitno, tudi vonjave niso ne vem kaj, je bilo kopanje še vedno osvežujoče in sila zabavno.

Še kar Rio

Zjutraj se zbudimo krog 7 ure po lokalnem času, tako, da je pred nami zares cel dan uživanja v lokalnih lepotah. Dan se začne zares odlično, zajtrk v hotelu je prava paša za oči in usta. Najemo se vsi po vrsti, tak, da smo siti za cel dan. Hmmm, kam bi šli ? Jezus ! Ne je preveč oblačno. Kaj pa Corcovado ! Spet preveč oblačno. Izkaže se, da je kar nekaj odličnih punktov zanimivih le v lepem vremenu, zato tudi Copacobana odpade, sicer pa je menda ful lepših in boljših plaž. A kaj ko je le ena Copacobana. Kljub temu, da smo bili cel dan na nogah nismo videli nite ene od teh znamenitostih, zato smo pa šli v ZOO, ki ni nič posebnega, še celo pod povprečjem. Sledi zanimiv spredoh po parku in obisk Maracane. OPA. Popoldan igrajo nogomet, že ob 12 pa je bilo tam vse polno, petarde, rakate, policajev, da te kap. Štadion postane zanimiv šele ko se mu čisto približaš, šele takrat vidiš njegovo veličino. Karte na črnem trgu ponuja vsak drugi, tako, da imamo stalno nekoga ob sebi. Mi se ne damo in že kar malo pod pritiskom, počasi zapustimo štadion, in gremo na kosilo. Damjan nas napoti v Catete v Japonsko restavracijo. Menda naj bi bila dobra. Pa je tud bila. Najprej rabiš par minut, da napašeš oči, nato par min. da v samopostrežni izbereš par sušijev, par rakcev, solato, ..To kar mečeš na krožnik, vse kar ti izgleda cool, ti pristane gor. Zanimiv je način obračunavanja. Nabereš vse kar hočeš, enotna ceno za kg pa je 36 $B (12€). Če preveč mečeš, maš prav hitro ene 1/2 kg na krožniku. Sprehodimo se še po Catetah, ki so sicer umazane a po svoje zanimive. Počasi gremo še v bazen in na pijačo. Jutri pa naprej. Vreme izgleda, kar mal bogo, upam le, da bo naslednje dni bolje.

Rio de Jenairo

Štart zgodaj zjutraj od doma, približno ob 2. Z avtom do Benetk od tam z avionom do Madrida, in od tam na našo končno destinacijo Rio. 10 ur v zraku nam pobere kar nekaj moči, prav tako, nezanimivi TV program na avionu, tako, da mukoma dočakamo pristanek v poznih večernih urah v Riu. Zaradi naše malenkosti smo ob avto, zato sledi lov za avtom za šest oseb. Po nekaj urah uspemo dobiti Doblota, ki pa po prostornosti ne blesti, zato jutri znova v akcijo za kaj večjim. Hotel, smo sicer dobili, a ne po Damjanovih navodilih, temveč bolj z ihto in slabo voljo. Tudi tukaj je že kar pozna ura, zato bo treba nafilat baterije za jutrišnji dan. Ogled Ria.

Brazilija vabi

Prišel je čas slovesa. Jutri zgodaj zjutraj štartamo v Brazilijo, bolj točno v Rio, kamor gremo zopet zganjat turizem in mešat zrak. Zrak mislimo mešat kar s padali (upam vsaj). Po hudih kolobocija v zadnjem mesecu, smo žal izgubili kar tri potnike, enega vsem pridobili, tako, da nas gre sedaj šest. Vsem, ki ne morete iti z nami, vsaj držite pesti in navijajte za nas, mi bomo pa za vas. Upam, da se vam bomo vmes lahko čim večkrat javili.

Panorama

Joshua Tree NP

Joshua Tree NP

Pogled proti Palm Springsu

Ostale sledijo. Jih je še veliko.

Končno prve slike

Ja vem, doma smo že skor mesec dni od mene pa ne duha ne sluha. Ma ja. V službi imam polne roke dela, dohodnina, pa bilance, .. saj nočte vedet. No ja, končno sem si vzel mal časa in začel obdelovat slike, pa sem ugotovu, da bo tole še mučno delo. Kot, da do sedaj tega nisem vedu, ampak, vedno upaš, da pa bo tokrat bolje. Ma ja, za tole prvo panoramo sem rabu mesec dni, res da sem začel uporabljat en nov program za "stitchanje" ampka mesec dni je pa le mesec dni. Vseeno vam dajem v vpogled mojo prvo, sigurno pa ne zadnjo panoramo. V naslednih dneh jih bom obdelal še kar nekaj in upam, da vam bojo všeč.

Je pa tale slikica nastala v Aucklandu - Nova Zelandija in sicer nekje med letališčem in centrom mesta.

Statistika

Evo mal sem se poigral in potegnu skupi nekaj zanimivih podatkov iz naše poti:
Ljubljana - London : 1200 km let je trajal : 2:20
London - LA : 8750 km let je trajal : 11:30
LA - Tahiti : 6610 km let je trajal : 9:20
Tahiti - Cookovi otoki : 1140 km let je trajal : 1:55
Cookovi otoki - Fiji : 2410 km let je trajal : 3:45
Fiji - Nova Zelandija : 2160 km let je trajal : 3:06
Nova Zelandija - Tokyo : 8840 km let je trajal : 11:09
Tokyo - London : 9590 km let je trajal : 12:30
London - Ljubljana : 1200 km let je trajal : 2:05

Skupaj : 41.900 km 57:40 ur

Obseg zemlje naj bi bil 40.041,47 km, kar pomeni da smo prepotovali enkrat okrog zemlje in še 1858,53 km. Seveda v to ni štet lokalen let z avionom iz Tahitija na Mooreo ter nazaj, ter prav tako niso štete vožnje s trajekti, skuterji, štopi ter avtomobili, teh pa je bilo tudi še za nekaj tisoč km. Na grobo smo tako prepotovali okrog 45.000 km.

London

Sem mislu, da je Tokijo drago mesto pa sem se zgleda zmotu. Transfer do Gatwicka 42 £, do hotela 10 min 6 £, hotel 57 £, nazaj na letališče spet 6 £, še dober, da mi je Miha priskoču na pomoč in mi pomagal najti vsaj "ugoden" hotel, sicer so hoteli vsi čez 100 £. Hvala Miha, pa sori za impulze, dobiš za pijačo.
Iz Londona pa nazaj v Ljubljano. Glede na to koliko letališč sem že dal skoz, pa mislim, da so Angleška sto let za leseno žlico. Zaposlenih too much, pa vsi znajo sam nazaj v vrsto pošiljat, ko pa enga vprašaš, kam moraš, je odgovor, nazaj v vrsto. Štala, sem prav popizdu na eno, kme je poslala v napačno vrsto stat. Še dober, da sem do časa sam pogruntal, da neki ni OK in sem šel nazaj na prvo varijanto, sicer bi stal 1 uro v napačni vrsti, tko smo bli sam ene 20 min.
V Ljubljani oz. na Brniku končno spet vidim sneg a vidim, da vas smes ni nič zebl, sem pa mislu, da se bom lotu mraza, bo pa verjeten šele pršu. Vmes na eni liniji sem si v miru pogledal dokumentarec Al Gora, An Inconvinient truth, če zmo res tko zabredl, in če je letošnji sneg mogoče odraz vsega tega, pol je pa res hudo. Če ga pa še kdo ni vidu, naj si ga pa le ogleda.

Home sweet home

Ko pa pripravim mal fotke, pa naredim še eno predavanje, bom že prej obvestil, kdaj in kje, če pa koga zanima, naj prebere tukaj, kdaj bo, lahko pa mu tudi pošljem mail kakšen dan prej.

Hvala vsem, ki ste spremljali našo pot in upam, da ste uživali v branju, ker v popotovanju smo mi. Če pa koga zanima še kakšno moje mnenje naj pa tud kar vpraša.

Tokyo

Prispeli po 12 urah letenja iz Aucklanda. Hotel dobimo za šalo, brez zafrkancije, tko komot, ga pa še nisem dobil. Tud cena ugodna 8500 jenov z zajtrkom in transferjem. Po planu je bil sicer ogled mesta oz. vsaj enega parka v bližini hotela ter še nekaj stvari, vendar pa se vse sfiži, ko pridemo v hotel in se vležemo na posteljo. Zbudimo se šele zjutraj za na zajtrk. Ah nič, pojemo in gremo nazaj na letališče, kjer nas spet čaka 11 urni polet v London preko Sibirije.

Auckland

Themes zapustimo zgodaj zjutraj, saj moram na carino po moje kipce. Na pa mam, moji, kipcu bodo pripravljeni v ponedeljek mi prijazno odgovori delavka na šalterju. Hvala boju ma šef mal v glav in mu prebije, da jih jaz drug teden verjetno ne bom mogel prevzeti, ker bom že doma, zato mi jih dostavijo kar na letališče. Uf, sam, da jih mam. Sedaj pa imamo še cel dan za lutanje po mestu. Najprej poiščem še hotel, da se ne bi potem preveč za..baval. Aha, med potjo iz Themsa v Auckland, me je ustavil prijazen gospod s pisanimi lučkami na avtu in čepico na glavi in mi tudi zelo prijazno razložil, da je "speeding" v Novi Zelandiji prepovedan in da je kazen 120 NZ$. Vse prošnje, razlaganje, ... so bile zaman, ah, mogoče sem jo pa še dober odnesu.