Parawaiting

Dan, kot ga je doživel že vsak padalec. Zgodaj zrjutraj jo pičimo na štart. Vmes se vstavimo, ker pada dež. Ko, po kakšni uri in pol pridemo na štart je itak vse pokrito, tko, da čakamo. Potem še mal počakamo, pa še mal. No pol pa počakamo, da se odkrije, pa nič. Spet čakamo. No okrog štirih popoldan le skočimo in vsi naredimo rekorde. Jaz okrog 10 min, Damjan in primož pa še kakšno minuto več. No, na pristanku spet čakamo na prevoz. Počasi se začne temniti in tudi mi počasi prispemo nazaj v mesto. No pa je šel cel dan.