Še zadnje letenje

Med tem, ko pošem tale post, smo sicer že doma, a vseeno smo zadnji dan v Riu preživeli, kar aktivno. Avion smo imeli šele proti večeru, zato se zjutraj odpravimo na še zadnji skokec. Kako plačati za štart ne bom zgubljal besed, je pa štart kar hud. To be, or not to be. V zraku pojadramo kakšne pol urce, nato pa se zapodimo proti skali, ki prav izstopa desno od štarta, za kakšno bolj resno letenje, pa ni bilo pravo vreme. Fantje na pristanku ti zložijo padalo za 5B$, kar je približno 2€, ampak ga zložijo tako, strokovno, da sem bil brez besed.

Po letenju zložimo Romana na Ipanemi, kjer je zmenen z eno Brazilko, medtem, ko mi pičimo na ogled Jezusa. Naš ogled se sicer sprevrže v iskanje prave poti, do parkirišča, ki ga ni in ni. Ko se enkrat obrnem in najdemo izhod iz avtoceste smo že kakšnih 10 km stran. Obrnemo in probamo znova, a zardi gužve obupamo in gremo raje na kosilo. Ostane mi tako le fotka Jezusa iz avta, obisk Jezusa pa bo ostal za drugič. Za drugič smo pustili še kar nekaj stvari, tako, da se sigurno vrnemo.
Na letališče pridemo bolj na knap, tako, da nas posedejo, kar po celem avionu. Na srečo sem skor celo pot prespal, kar ne morem reči za Silvo, ki se je celo pot zvijala. Pot domov je bila hitra, tako da smo ob sedmih zvečer srečno doma.