Končno prve slike

Ja vem, doma smo že skor mesec dni od mene pa ne duha ne sluha. Ma ja. V službi imam polne roke dela, dohodnina, pa bilance, .. saj nočte vedet. No ja, končno sem si vzel mal časa in začel obdelovat slike, pa sem ugotovu, da bo tole še mučno delo. Kot, da do sedaj tega nisem vedu, ampak, vedno upaš, da pa bo tokrat bolje. Ma ja, za tole prvo panoramo sem rabu mesec dni, res da sem začel uporabljat en nov program za "stitchanje" ampka mesec dni je pa le mesec dni. Vseeno vam dajem v vpogled mojo prvo, sigurno pa ne zadnjo panoramo. V naslednih dneh jih bom obdelal še kar nekaj in upam, da vam bojo všeč.

Je pa tale slikica nastala v Aucklandu - Nova Zelandija in sicer nekje med letališčem in centrom mesta.

Statistika

Evo mal sem se poigral in potegnu skupi nekaj zanimivih podatkov iz naše poti:
Ljubljana - London : 1200 km let je trajal : 2:20
London - LA : 8750 km let je trajal : 11:30
LA - Tahiti : 6610 km let je trajal : 9:20
Tahiti - Cookovi otoki : 1140 km let je trajal : 1:55
Cookovi otoki - Fiji : 2410 km let je trajal : 3:45
Fiji - Nova Zelandija : 2160 km let je trajal : 3:06
Nova Zelandija - Tokyo : 8840 km let je trajal : 11:09
Tokyo - London : 9590 km let je trajal : 12:30
London - Ljubljana : 1200 km let je trajal : 2:05

Skupaj : 41.900 km 57:40 ur

Obseg zemlje naj bi bil 40.041,47 km, kar pomeni da smo prepotovali enkrat okrog zemlje in še 1858,53 km. Seveda v to ni štet lokalen let z avionom iz Tahitija na Mooreo ter nazaj, ter prav tako niso štete vožnje s trajekti, skuterji, štopi ter avtomobili, teh pa je bilo tudi še za nekaj tisoč km. Na grobo smo tako prepotovali okrog 45.000 km.

London

Sem mislu, da je Tokijo drago mesto pa sem se zgleda zmotu. Transfer do Gatwicka 42 £, do hotela 10 min 6 £, hotel 57 £, nazaj na letališče spet 6 £, še dober, da mi je Miha priskoču na pomoč in mi pomagal najti vsaj "ugoden" hotel, sicer so hoteli vsi čez 100 £. Hvala Miha, pa sori za impulze, dobiš za pijačo.
Iz Londona pa nazaj v Ljubljano. Glede na to koliko letališč sem že dal skoz, pa mislim, da so Angleška sto let za leseno žlico. Zaposlenih too much, pa vsi znajo sam nazaj v vrsto pošiljat, ko pa enga vprašaš, kam moraš, je odgovor, nazaj v vrsto. Štala, sem prav popizdu na eno, kme je poslala v napačno vrsto stat. Še dober, da sem do časa sam pogruntal, da neki ni OK in sem šel nazaj na prvo varijanto, sicer bi stal 1 uro v napačni vrsti, tko smo bli sam ene 20 min.
V Ljubljani oz. na Brniku končno spet vidim sneg a vidim, da vas smes ni nič zebl, sem pa mislu, da se bom lotu mraza, bo pa verjeten šele pršu. Vmes na eni liniji sem si v miru pogledal dokumentarec Al Gora, An Inconvinient truth, če zmo res tko zabredl, in če je letošnji sneg mogoče odraz vsega tega, pol je pa res hudo. Če ga pa še kdo ni vidu, naj si ga pa le ogleda.

Home sweet home

Ko pa pripravim mal fotke, pa naredim še eno predavanje, bom že prej obvestil, kdaj in kje, če pa koga zanima, naj prebere tukaj, kdaj bo, lahko pa mu tudi pošljem mail kakšen dan prej.

Hvala vsem, ki ste spremljali našo pot in upam, da ste uživali v branju, ker v popotovanju smo mi. Če pa koga zanima še kakšno moje mnenje naj pa tud kar vpraša.

Tokyo

Prispeli po 12 urah letenja iz Aucklanda. Hotel dobimo za šalo, brez zafrkancije, tko komot, ga pa še nisem dobil. Tud cena ugodna 8500 jenov z zajtrkom in transferjem. Po planu je bil sicer ogled mesta oz. vsaj enega parka v bližini hotela ter še nekaj stvari, vendar pa se vse sfiži, ko pridemo v hotel in se vležemo na posteljo. Zbudimo se šele zjutraj za na zajtrk. Ah nič, pojemo in gremo nazaj na letališče, kjer nas spet čaka 11 urni polet v London preko Sibirije.

Auckland

Themes zapustimo zgodaj zjutraj, saj moram na carino po moje kipce. Na pa mam, moji, kipcu bodo pripravljeni v ponedeljek mi prijazno odgovori delavka na šalterju. Hvala boju ma šef mal v glav in mu prebije, da jih jaz drug teden verjetno ne bom mogel prevzeti, ker bom že doma, zato mi jih dostavijo kar na letališče. Uf, sam, da jih mam. Sedaj pa imamo še cel dan za lutanje po mestu. Najprej poiščem še hotel, da se ne bi potem preveč za..baval. Aha, med potjo iz Themsa v Auckland, me je ustavil prijazen gospod s pisanimi lučkami na avtu in čepico na glavi in mi tudi zelo prijazno razložil, da je "speeding" v Novi Zelandiji prepovedan in da je kazen 120 NZ$. Vse prošnje, razlaganje, ... so bile zaman, ah, mogoče sem jo pa še dober odnesu.

Waiotapu

Ma ja, končno spet pada dež, tko da o kakšnem turizmu ni govora, nič se gremo pa z avtom pelat. Deleč sicer nismo šli ker se že po par kilometrih ustavimo na manjšem slapu (Huka falls), nato pa gremo gledat še "Craters of the moon", kot, da še nimamo dovolj vonja po sparjenih kuhanih jajcih. No ja, pogledat je pač treba, poleg tega se je pa še dež umiril, ker pa je že pozna ura, se odpravimo naprej proti severu v mesto Thames. "Prijaznost" v mestu kar vre, kar me sicer malo preseneti, saj so sicer vsi zelo prijazni, pa nič zato, prenočili bomo v svoji hišici z bezenom le nekaj metrov stran.

Rotorua

Pa ja, smo pa šli in proti večeru prispeli v majhno odročno mestece Rotorua. Slovi po vročih termalih vrelcih, vročih blatnih kopeli ter menda po najtanjši zemeljski skorji, kar pomeni, da je tu veliko podzemne aktivnosti. Menda pride na vsakih nekaj let, do manjših izburhov večje količine pare, manjšh potresov, mislim pa da prav vulkanske aktivnosti tu ni, čeprav je okrog kar nekaj vulkanskih hribov. Zjutraj imamo srečo , da pridemo na mestni sejem, ki je le dvakrat mesečno in kitajske robe je tu res na pretek, žal kakšne bolj originalne bolj malo, tko, da je za kakšno kitovo kost potrebno prav malo povprašat, pa še prepovedane so. Spominkov, da glava peče, so pa cene tukaj neprimerno boljše kot v Aucklandu, res pa je tudi, da ko smo šli v Te Puia gejzir, kjer tudi izdelujejo ročno izdelane kipce, imajo cene, da te kap, tko da nič spominkov tukaj, smo najdl boljše cene drugje. Glede na to, kako vse skupaj lepo izgleda, pa ima vse skupaj eno slabo stran. Vonj. Če si hočete predstavljati, kako tu diši(smrdi), naredite naslednje, skuhajte nekaj jajc, počakajte kakšen mesec ali dva, po možnosti, naj bodo jajca izpostavljena sopari in soncu, ko boste prepričani, da so pretpeli dovolj jih olupite in povohajte čisto od blizu, nič hudega če boste bruhali. Dovolj receptov. Popoldne, se odpravimo na še eno lokacijo, ki si jo močno želim videti, to so barvasta jezera pri Waiotapu, kakšnih 30 km iz Rotorue, žal pa ko prispemo na kraj, je park že zaprt, zato ta obisk prestavimo na jutri.

Sky tower

Ja glede na to, da smo se zasidrali tako blizu tega stolpa, smo valda, mogl it gor, in si pogledat svet od zgoraj. Ne glede na vse, je bila ta moja najdražja vožnja z dvigalom, se pa splača. Pogled na mestu je od tu res veličasten. Vožnja dol je sicer tudi na voljo, ki pa jo vsi ne izkoristijo, nekateri se raje kar vržejo dol. Od tu se potem sprehodimo po ulicah še po dnevi, zavijemo v par stranskih ulic in parkov in to je to. Plan je zapustiti mesto ter se odpraviti proti jugu, točneje v Rotorua, ki slovi po prekrasnih vrelcih.

Auckland - New Zeland

Zopet na poti. Tokrat smo odleteli par ur stran v Novo zelandijo, točneje v Auckland. Že takoj na pristanku, nas pričakajo močno zaostreni varnostni in bio pogoji. Seveda se jim nismo izognili, zato moram razpakirati vse školjke, kipce, maske, .., ki him moa predati v karanteno oz. v dezinfekcijo, kar me stane 35 NZ$, pa ja nam jim bo, sam , da se vas losam, mi bojo pa velik del prtljage zato hranili do odhoda, ko jo bom spet prevzel. Kmalu nato ugotovim, da rent-a-car ni enostavna zadeva. Vsi (ugodni) so razprodani, tudi večina ostalih, edini ima na voljo še Avis, hvala bogu. Z avtom, malo po levi malo po desni se nato odpravimo v mesto, najprej v mestni park, kjer imajo ravno generalko za jutrišnji veliki operni koncert. Malo po parku, do muzeja, nato v Downtown. Naš Surf&Snow backpakers, ki je v strogem centru mesta, ima na voljo samo še eno sobo, ravno prav. Hopla in že smo v mestu, sprehod v večernih urah je prav prijeten.

Castaway

Tom Hanks v glavni vlogi. Ja res je, danes smo bili na otoku otoku Castaway, kjer so snemali istoimenki film. Filma si žal se nisem ogledal, zato pa ga sedaj sigurno bom. Saj ne da bi me film zanimal, ampak, da vidim kje točno so kaj posneli. Pa da začnemo na začetku. Ladja nas je zjutraj odpeljala skoraj 1 in pol vožnje stran od glavnega otoka, preko malo morje manjših in velikih otočkov do željenega cilja. Na otoku imajo cel kup hiš, najcenejša nastanitav za en dan pa stane 680$, hišica ob obali pa okrog 1700$ na dan, tko, da smo se mi odločili ostati en cel dan, ter se nato vrniti v naš »skromen« hotel. Na otoku se da kar fino zabavat, predvsem izležavat na soncu, kpat v morju med ribami in koralami, mogoče še celo kaj drugega. No to drugo je frcange figuric za damo v luknico, podobno kot biljard le da se vse skupaj frca. To sva s Silvo igrala skupaj z nekaj domačini in stvar je ful smešna. Pa še to, Tjaša se je dons prvič potunkala. Jutri zjutraj okrog 10 ure pa že letimo naprej za Auckland NZ, od koder pa upam, da se bomo lahko javljali dnevno.