Moje poti

sreda, 14. februar 2007

Cooks

Let je trajal vsega slabi 2 uri. Vmes dobimo celo sendvič za malico. Končno otok, kjer govorijo jezik ki ga razumemo, Maorščina. No ja, vsi govorijo tudi polomljeno angleščino, ki je tudi uradni jezik. Hostel Vara beachhouse nas stane 65NZ$, a za ta denar dobimo, 4 postelje, kuhinjo, lastno plažo, palme kot se spodobi, visečo mrežo na verandi, ahhhh. Tle pa bo uživancija. Ljudje so tukaj, ful bolj prijazni, ko sem šel v mesto (na štop) me vsi lepo pozdravijo, tudi domačini ob cesti, in tudi veliko bolj čisto je tukaj. Cene so neprimerno bolj spodobne kot na Tahitiju, kjer je menda minimalna plača okrog 1000€, jaz pa revež s par kovanci lutam po svetu.
Heureka, na Cookovih imajo Dial-up.

5 komentarjev:

Unknown pravi ...

dj pošl kkšn kokos

Unknown pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Unknown pravi ...

NO, TO JE PA POMEMBNO! BORIS PRAV, DA TE NIKAKOR NE DOBI IN DA TE NUJNO RAB, IN ČE SE MU LAHKO JAVŠ OZ. POGLEDAŠ SVOJ E-MAIL. PA ČIMPREJ!!

Anonimni pravi ...

Pozdravljen nazaj v civilizaciji

Tanja pravi ...

Silva, mi odhajamo. Simobil ukinjen, masiri na Mobitel, ko dobiš signal. Če v Mehiki ne potegne, te po 3.3. pokličem iz kabine. Tle ILY, tam verjeten tud. Tjaši poljubček, Žak in Iza jo lepo pozdravljata. Uživajte še naprej. Tanja

P.S: Upam, da je zdaj OK. Tole namreč pišem že tretjič.