Moje poti

nedelja, 4. februar 2007

LA here we come

Ura je 2:30 po lokalnem času. Vsi smo že zbujeni in naspani. Tehlih 9 ur časovne razlike nam dela kar nekaj preglavic. Nekako se valamo levo in desno tja do 5 ure, ko nam je že vsem preveč. Zajtrk : jajca in palačinke na &(&%%&(() način. Super stvarca. Po zajtrku pa na plažo, najprej kar na eno, ki je bila prav zanimiva, pol pa pa še na Venice beach pa vse tja do Santa Monice. Čudakov in frikov ni konca. Robe pa tud dost, čeprav se jim pozna kakšno hrano jejo. Pa ni panike.
A ja, temp. so blo dons mal čez 70 F, sam bog ve kolk je to, po mojem okrog 22-24, sam je pa tud veter mal pihu, tko, da ni blo prav fino. Je pa zjutri in zvečer še zmeri mraz, zna bit okrog 10. Je pa za juter napovedan spet sonček in še topleje. Popoldan smo šli še v Holywood. Če ne blo tistih zvezd po tleh,..., no ja, majo vsaj velik lučk. Do napisa pridet, je pa tud cela znanost. Kot ponavad, sem izbral neko mojo varijanto, šel na en hribček, mal popešaču in glej ga zmolka, napis. Odlično, vidim clo potko, po kateri bi se prebil čisto na vrh, a semi ne da, grem raj gledat kje bo moja zvezda.













2 komentarja:

Unknown pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Unknown pravi ...

Tok je dobrih igralk, a ti slikas ravno Sandro Bulldog.

Hehe :)