Alfredo Chavez

Napoved ni ravno dobra, zato pa jasno nebo in 34˙C. Veter piha med 16 in 20 km/h. Nekako smo skeptični a vseeno gremo v zrak. Štart urejen, tko kot je treba, le dostop ni ravno "any car", kot piše v knjigi, bolj "off road" al pa "4x4", a nekako smo se le prebili do njega. Razgled fenomenalen, morje kakšnih 20 km stran, greben levo in desno od štarta. Kmalu smo v zraku in izgleda, da veter ne bo problem, naberemo par sto metrov in takoj jo pičim ne levo, a se premislim, že po kašnem km, ko se zaletim v močan veter. No Primož in Damjan sta bolj vstrajna in gresta še malo dlje, jaz tam nisem videl pespektive in jo pičim na desno in nato proti morju. Kmalu dobim batino, ki me dvigne na 900 m in mislim, da sem carski, kmalu se mi pridruži še Damjan, a ker je ful pod mano, grem solo. Po parih km, se zopet zaletim v veter, pa spet sprememba taktike tokrat v veter proti morju. Kamor kolj grem, grem v veter, nič jasn. Naredim še ene 5 km in pristanem na lepem travniku, od koder imam le kakšnih 200-300m do ceste. No Damjan in Primoš sta se med tem vrnila proti štartu in tam pojadrata še kakšne pol ure. Za prelet, danes pač ni dan. No tistih mojih 200-300 m, se spremeni v 2-3 km, saj hodim ob bodeči žiči, in nikakor ne morem do ceste. Popoldan gremo še na obisk želvic, a kot kaže jih ni več, zato nam preostane le še kopanje, a tokrat v malo bolj mrzlem morju.